Po nedavnih državnozborskih volitvah je župan Mestne občine Murska Sobota Damjan Anželj za Sobotainfo podal svoj pogled na volilni izid, politično razpoloženje v Pomurju in pričakovanja do nove vlade.
Socialni demokrati so na nedeljskih državnozborskih volitvah v Mestni občini Murska Sobota prepričali zgolj 949 volivcev, v celotnem volilnem okraju pa skupno le 1584 – skoraj tretjino manj kot pred štirimi leti.
Številke so še bolj zgovorne, ko pogledamo posamezna volišča. V Bakovcih je SD prejel skromnih 28 glasov oziroma 7,7 odstotka, v Černelavcih pa 55 glasov oziroma 7,8 odstotka.
V Kupšincih, kjer živi soboški župan Damjan Anželj, je njegov SD prejel le 30 glasov. Rezultati, ki za stranko, ki je Mursko Soboto desetletja štela za svojo trdnjavo, pomenijo hladen tuš. Gre za začetek konca pomurske trdnjave SD?
O rezultatih volitev smo povprašali tudi Anželja, ki je med drugim dejal, da so volitve znova pokazale razdeljenost volilnega telesa, hkrati pa tudi raznolikost političnih pogledov v regiji.
Odločanje med Janšo in Golobom
Anželj, ki je poudaril, da njegove besede ne odražajo stališča Mestne občine Murska Sobota, je za Sobotainfo ocenil, da se je v zaključku kampanje politični prostor zožil:
»Predvsem v zadnjem tednu volilne kampanje se je volilno telo razdelilo na dva pola, in sicer se je ponovila zgodba izpred štirih let, kjer so volivci odločali med Robertom Golobom in Janezom Janšo. Vmes pa se je izgubil ostali izbor. V kampanji praktično nismo izvedeli nič o programih posameznih strank in na koncu so volivci pričakovano odločali med dvema izbirama. Sam rezultat pa je nesporno demokratični izraz volje volivcev in ga je treba spoštovati.«
-
Politika | 40 komentarjevZačetek konca pomurske trdnjave SD?
Anželj: Politični prostor v regiji je zelo raznolik
Glede vprašanja, ali rezultati odražajo tudi politično razpoloženje v regiji, je poudaril raznolikost Pomurja:
»Pomurje je zelo raznoliko, zato pričakovanja ljudi niso enoznačna, kakor tudi ne politična volja. To se je pokazalo tudi pri volilnih rezultatih. Prav tako se razpoloženje v mestu razlikuje od določenih delov podeželja. Glede na izvoljene poslance iz Pomurja je razvidno, da je v regiji politični prostor zelo raznolik.«
Zaupanje levemu političnemu polu
Pri razlagi razmerja med političnimi bloki v občini je Anželj izpostavil kontinuiteto: »Razmerje med političnimi bloki v občini nakazuje, da si ljudje želijo kontinuiteto in nadaljnji razvoj mestne občine. Čeprav rezultat nekoliko odstopa od zadnjih lokalnih volitev, pa vseeno kaže, da v naši občini ljudje bolj zaupajo strankam na levem polu, kakršno je tudi sedaj razmerje v mestnem svetu.«
S tem so volivci po njegovem mnenju nagradili dosedanje delo dveh koalicijskih strank v mestnem svetu - torej SD in Gibanje Svoboda.
Ob primerjavi s preteklimi volitvami je opozoril na način vodenja kampanje:
»Tokratna kampanja je pokazala, da nekateri za prihod na oblast ne izbirajo sredstev. Videli smo nekatere nove podle metode. Na nacionalnih soočenjih občasno kultura dialoga ni bila na nivoju. Na srečo pa to ne velja za naše okolje. Kot na zadnjih lokalnih volitvah smo pri nas tudi tokrat dokazali, da je mogoče drugače in na to smo lahko ponosni. Spodbudno je tudi to, da se volitev udeležuje tudi vse več mladih, kar se je odrazilo tudi na volilni udeležbi.«
Pričakovanja do nove vlade
Ob tem je župan izpostavil tudi konkretna pričakovanja do nove vlade, predvsem na področju razvoja regij in infrastrukture:
»Od nove vlade pričakujem nadaljnje aktivnosti glede skladnega regionalnega razvoja, prav tako aktivnosti in konkretne poteze glede vzpostavitve regij. Želel bi si nekoliko večjo vključenost občin, kajti razvoj države se odvija ravno preko projektov v posameznih občinah.
Pričakujem konkretne ukrepe na področju infrastrukture in gospodarstva ter poenostavitve pri določenih upravnih postopkih, mislim predvsem na postopke, povezane s sprejemanjem prostorskih aktov in umeščanja objektov v prostor.
Pričakujem tudi, da se državni projekti v naši občini (obvoznica, Markišavska cesta, krožišče v Černelavcih …) čim prej začnejo in se več ne prelagajo v državnem proračunu. Od pomurskih poslancev pa predvsem enotnost pri regijskih projektih ne glede na to iz katere stranke posamezni poslanec prihaja.«
Spomnimo, v minulih dneh smo o volilnih izidih govorili tudi z nekdanjim novinarjem Sobotainfo Rokom Šavlom, ki je ocenil, da slab rezultat SD v volilnem okraju Murska Sobota II ne gre pripisovati zgolj pomurskemu kandidatu za poslanca, sicer nekdanjemu predsedniku SD in nekdanjemu ministru Dejanu Židanu, ampak predvsem dejstvu, da je stranka SD v zatonu že zadnjih nekaj let.
Bi se slab rezultat SD lahko prenesel tudi na županske volitve v Murski Soboti?
»To se kaže tudi na lokalni ravni in primer Murske Sobote, ki je v času Aleksandra Jevška veljala za rdečo trdnjavo, je eden od najbolj nazornejših prikazov tega. Letošnje županske/lokalne volitve bodo za stranko v soboški občini eden največjih testov lastne politične relevantnosti.
Res pa je, da je strankarski kadrovski bazen v SD, tako kot pri večini drugih strank, zaradi pomanjkanja sistematičnega dela in splošne antipatije do političnega angažmaja že nekaj časa precej plitev,« je nil jasen nekdanji novinar.
