Rezultati volitev v Pomurju razkrivajo več, kot se zdi. Kdo pridobiva in kdo izgublja?

Po nedeljskih parlamentarnih volitvah, na katerih se je v državni zbor uvrstilo sedem strank, je pozornost usmerjena predvsem v relativno zmagovalko volitev Gibanje Svoboda in drugouvrščeno SDS. V senci koalicijskih preigravanj pa ostaja analiza rezultatov strank in posameznih kandidatov na lokalnem nivoju. Sploh v Pomurju. Zato poglejmo podrobneje.

Čemu pripisati slab rezultat SD in ali se lahko prenese na lokalne volitve? Bo Svoboda na lokalnih volitvah izkoristila svoj potencial? Je njihov rezultat v Lendavi presenečenje? So Resni.co v Gornji Radgoni izvolili delavci migranti? Kako, če sploh, je na izpad dolgoletnega pomurskega poslanca NSi Jožefa Horvata vplivala kandidatura soimenjaka Jožefa Horvata iz Demokratov v istem volilnem okraju?

Govorili smo z nekdanjim novinarjem lokalnih medijev Sobotainfo in Vestnik ter dobrim poznavalcem pomurskega političnega prostora, zdaj koordinatorjem projektov na občini Beltinci, Rokom Šavlom.

Židan žrtev slabega rezultata SD

Najprej smo se s Šavlom dotaknili rezultata Socialnih demokratov, o čemer smo danes že pisali. V Mestni občini Murska Sobota so prepričali zgolj 949 volivcev. V celotnem volilnem okraju pa skupno le 1584 – skoraj tretjino manj kot pred štirimi leti.

Nekdanji predsednik stranke in nekdanji minister Dejan Židan je v volilnem okraju Murska Sobota II prejel 1584 glasov oziroma 9,88 odstotka podpore. Za primerjavo: na volitvah leta 2022 je Židan v istem okraju zbral 2175 glasov – kar pomeni, da je tokrat izgubil nekaj manj kot 600 volivcev oziroma skoraj tretjino celotne baze.

»Za ponovni neuspeh Dejana Židana ne gre krivde iskati neposredno pri njem, čeprav je objektivno dosegel slabši rezultat, kot leta 2022,« je komentiral Šavel in nadaljeval: »Njegov odstotek je bil še vedno bistveno višji od strankinega povprečja na državni ravni. Po moji oceni je bil tudi letos v veliki meri žrtev splošno slabega rezultata SD, ki v osmi volilni enoti ni uspela priti do več kot enega mandata. Na drugi strani pa nikakor ne gre podcenjevati ponovne izvolitve Damijana Bezjaka Zrima.«

Bezjak Zrim je namreč zbral 2054 glasov, s čimer je prepričljivo izstopal med izvoljenimi, sicer vidnejšimi predstavniki Socialnih demokratov, prehitel je tudi predsednika stranke Matjaža Hana (2042 glasov), sicer ministra za gospodarstvo, turizem in šport.

»Bezjak Zrim je mlad politik, ki je na terenu očitno dobro sprejet. Deluje odprto, povezovalno in dovolj neobremenjeno, da lahko presega klasične politične mehurčke, kar mu očitno prinaša simpatije tudi zunaj ožjega kroga volivcev levosredinskega prostora. Njegovo politično sidrišče na Goričkem mu daje tudi določeno pristnost, ki je v današnjem političnem prostoru prej redkost kot pravilo. Brez dvoma bi morala SD prihodnost graditi tudi okoli takšnih obrazov. Res pa je, da je strankarski kadrovski bazen v SD, tako kot pri večini drugih strank, zaradi pomanjkanja sistematičnega dela in splošne antipatije do političnega angažmaja že nekaj časa precej plitev,« je jasen nekdanji novinar.

»Da politično prihodnost ima, skoraj ni dvoma«

Bi si že zaradi rezultata Bezjak Zrim zaslužil vidnejšo pozicijo znotraj stranke? »Če si bo Bezjak Zrim znotraj stranke izboril resnejšo pozicijo, bo to moral doseči predvsem sam. Vprašanje pa je tudi, ali ga takšna vloga sploh zanima. Da politično prihodnost ima, skoraj ni dvoma.«

Šavel je v luči teh podatkov poudaril še zaključek, ki ga ni moč zanikati - stranka SD je v zatonu že zadnjih nekaj let. Bi se slab rezultat SD lahko prenesel tudi na županske volitve v Murski Soboti? 

»To se kaže tudi na lokalni ravni in primer Murske Sobote, ki je v času Aleksandra Jevška veljala za rdečo trdnjavo, je eden od najbolj nazornejših prikazov tega. Letošnje županske/lokalne volitve bodo za stranko v soboški občini eden največjih testov lastne politične relevantnosti. 

Da pa nacionalne razmere nikakor ne gre preprosto preslikati na lokalno raven, pa je lep dokaz Damjan Anželj, ki je kot politični novinec in pretežno javno neznana persona z lahkoto premagal kandidata Svobode, ki je pol leta pred tem dosegla zgodovinski rezultat na državni ravni.«

Boj Svobode in SDS na lendavskem poligonu

Kaj pa rezultat Gibanja Svoboda v lendavskem okraju, kjer je dosedanji poslanec Svobode Dejan Süč pobral 3851 glasov oziroma 32,54 odstotka? Šavel je mnenja, da ne gre za posebno presenečenje, ob približno primerljivi volilni udeležbi, saj »je skoraj identičen tistemu iz leta 2022«. 

Stanislav Horvat (SDS) je bil Süču tesno za petami, saj je dobil 3745 glasov oziroma 31,65 odstotka.

»Neposredna izvolitev Dejana Süča, ki se je iztekajočemu se sklicu državnega zbora pridružil šele naknadno kot nadomestni poslanec, je v precejšnji meri tudi posledica drugačne volilne matematike letošnjih volitev. Ob tem pa ne gre povsem spregledati notranjih trenj v lendavskem odboru SDS, do katerih je prišlo zaradi preigravanj okoli tamkajšnjega poslanskega kandidata. 

Če primerjamo številke, je sicer tudi Stanislav Horvat dosegel rezultat na ravni Magyarjevega iz leta 2022.«

»Kar zadeva županske volitve, je v tem trenutku napovedovanje nehvaležno, saj je nemogoče vedeti, kakšna bodo politična razmerja jeseni glede na trenutno precej nepredvidljivo stanje na državni ravni. Veliko bo odvisno tudi od tega, kakšna vlada bo sploh nastala, če sploh bo. Ta hip pa se zdi, da ima Janez Magyar s Süčem v parlamentu razmeroma odprto pot do tretjega županskega mandata,« je še dejal nekdanji novinar. 

Pa bi se Süč za župansko mesto odpovedal poslanskemu stolčku? Ta odgovor bo prinesla politično vroča jesen.

Špekulacija: So Resnico v Gornji Radgoni izvolili delavci migranti?

Zanimivost tokratnih volitev je tudi rezultat antiestablišment stranke Resnica, ki je dobila pet poslanskih sedežev, enega od poslancev so izvolili v volilnem okraju Gornja Radgona - gre za Borisa Mijiča, ljubljanskega podjetnika z blokiranimi računi, kot smo razkrili na Sobotainfo.

Šavla smo vprašali, kaj meni o špekulaciji, da so Resnico v Gornji Radgoni izvolili delavci migranti. Prav ta stranka je bila verjetno edina, ki je v predvolilni kampanji delavcem migrantov neposredno obljubila reševanje te problematike.

»Špekulacija je zanimiva in zelo verjetno vsaj deloma pije vodo. Resnica je v tem bazenu volilnega telesa, ki ni zanemarljivo, saj naj bi čezmejnih delavcev bilo več deset tisoč, prepoznala priložnost. In ta bazen volivcev je najmočneje prisoten ravno od Gornje Radgone navzdol proti Podravju ob meji z Avstrijo,« je dejal.

Pri tem je spomnil, da je čezmejne delavce leta 2022 v svojem okraju na Goričkem, kjer so ti prav tako v večjem obsegu prisotni, intenzivno nagovarjal tudi Bezjak Zrim: 

»V iztekajočem se mandatu kljub vzpostavljenemu dialogu kompleksna problematika delavcev migrantov nepresenetljivo ni bila rešena. Bezjak Zrim je, tako kot bo prav gotovo tudi novopečeni radgonski poslanec Resnice, hitro trčil ob politično realnost. Kljub temu pa Zrima, sodeč po zadnjem rezultatu, tukajšnji volivci niso kaznovali. 

K temu je verjetno pripomogel tudi njegov spreten politični manever ob zaustavitvi njihove referendumske akcije zaradi novele zakona o urejanju trga dela.«

Odhod Horvata se bo v državnem zboru poznal ...

Za številne je presenečenje nedeljskih volitev izpad iz parlamenta dolgoletnega pomurskega poslanca iz vrst NSi Jožefa Horvata. Ta se je v lendavskem okraju uvrstil za Süčem iz Svobode in Horvatom iz SDS. 

»Po mojem mnenju je Pomurje z izgubo Jožefa Horvata izgubilo enega najizkušenejših in najbolj prepoznavnih parlamentarcev, kar bo v določenem smislu osiromašilo tudi državni zbor. Ne le zaradi dolgoletne prisotnosti, temveč predvsem zaradi politične kilometrine in poznavanja procedur, ki jih v obdobju vse bolj zaostrenih in pogosto manj vsebinskih razprav ni nikoli preveč,« je dejal Šavel.

»Objektivno gledano Horvat ni izpadel zato, ker bi ga volivci v bistveno večjem številu zavrnili. V primerjavi z letom 2022 je izgubil razmeroma malo glasov, približno 180. Izpadel je predvsem zaradi volilne matematike, saj se je mandat njegove liste geografsko preselil v drug okraj ptujske volilne enote, torej v Lenart,« je še pokomentiral.

Na njegov rezultat pa je morda vplivala še ena posebnost. Za glasove lendavskega volilnega okraja se je potegoval njegov soimenjak: Jožef Horvat iz Demokratov, ki je bil na volilni glasovnici v tem okraju celo naveden na prvem mestu in je dosegel relativno dober rezultat.

»Demokrati s soimenjakom so bili gotovo določen faktor, vendar po moji oceni ne toliko zaradi samega imena, saj je podobna situacija obstajala že leta 2022, ko je isti kandidat nastopal na listi Naše dežele. Prej gre za to, da sta oba kandidata nagovarjala deloma podoben volilni bazen. K rezultatu pa verjetno ni pripomoglo niti že omenjeno dogajanje okoli kandidata SDS, ki je bil še nedolgo nazaj eden ključnih ljudi NSi v tamkajšnjem okraju. Vse to je ustvarilo precej bolj zapleteno dinamiko, kot jo pokaže zgolj končni seštevek glasov. 

V končni fazi pa tudi sam Horvat morda ni bil 100-odstotno usmerjen v ponovno izvolitev, potem ko se je že v drugo pustil prepričati v novo kandidaturo, čeprav se je že pred štirimi leti nagibal k upokojitvi.«

Mladi poslanci - naveličanost starih obrazov?

Rezultat nedeljskih volitev je vsaj v Pomurju ekipa mladih (in upajmo zagnanih) poslancev (če pustimo ob robu poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha) - poslanci Svobode Matej Grah, Dejan Süč in Sara Žibrat so stari 32, 36 in 33 let. Tudi v Gornji Radgoni izvoljeni Ljubljančan Mijič je star 'le' 35 let.

Gre za naveličanost volilnega telesa starih obrazov?

»Sam na podlagi starosti novoizvoljenih pomurskih poslancev ne bi vlekel vzporednic z intimnimi nagibi tukajšnjih volivcev po mlajših obrazih, ali celo aktivaciji mlajših volivcev. Ne le, da prvi podatki strukture volivcev kažejo, da se mlajše volilno telo nagiba 'desno', med pomurskimi poslanci pa imamo praktično zgolj posameznike iz 'levega' bloka, ampak že večina od njih, Süč, Žibrat, Zrim, je 'starih' obrazov. 

V večji meri gre zgolj za slučaj. Bili so na pravem mestu pod pravo etiketo, mladostniška energija pa pri tem vsaj ni škodila, če že ni bistveno pomagala.«

Minister naj bo. Kdo?

Regija ob vzpostavljanju nove vlade vedno (subjektivno ali ne) pričakuje ministra oziroma vsaj meni, da si ga zasluži. Zdaj si ga morda, glede na rezultat Svobode v Pomurju, res. Bi to lahko bil kateri od dvojca, ki že zdaj v Svobodi kotira visoko? Žibrat je podpredsednica stranke, Grah generalni sekretar. Ju bo najverjetnejši novi mandatar Robert Golob ohranil na poziciji glavnih operativcev stranke ali ju bo želel videti v sestavi nove vlade?

»Vsakršno pomursko ime za najvišje državne funkcije je dobrodošlo, ampak po mojem mnenju je najpomembneje predvsem to, da dobimo, ne le Pomurci, ampak vsi Slovenci, kot narod, ne nazadnje gre za Vlado Republike Slovenije, na ministrske položaje kompetentne in kredibilne posameznike z integriteto, ki bodo primeren sogovornik na svojih resorjih,« je dejal Šavel, pri tem pa opozoril:

»Želja vplivnih in povezanih, da ta mesta zasedejo 'njihovi domači ljudje' je sicer razumljiva, ampak to, da nekateri izbranci dobijo kopije ključev pomembnih ministrstev, kjer se delijo proračunska sredstva, ne bo prispevalo k razvoju Pomurja kot celote.«

Šavel je sicer jasen: glede na trenutno politično stanje, razmerje sil v državnem zboru in izrazito polarizacijo političnega prostora se zdi, da so vse analize novega sklica državnega zbora za zdaj še precej pogojne: »Po moji oceni obstaja precejšnja verjetnost, da ta sestava parlamenta ne bo oddelala celotnega štiriletnega mandata, razen če bi prišlo do resnejših premikov v politični kulturi in načinu vodenja države.«

»Namesto državotvornega iskanja stabilnosti in dogovora bomo zelo verjetno znova spremljali predvsem boj za politično preživetje. Seveda pa si težko predstavljam, da se bo 90 posameznikov zlahka odreklo štiriletni poslanski plači in se bodo samodestruktivno lastnoročno poslali na zavod za zaposlovanje. Pomanjkanje stabilne oblasti in morebitna napoved daljše politične krize z neprestanim preštevanjem in seštevanjem je izredno slaba novica za državo kot celoto. In to v času, ko se Slovenija, Evropa in širši zahodni prostor soočajo z velikimi geopolitičnimi, tehnološkimi in družbenimi spremembami,« je še navedel nekdanji novinar.