Vesna Radovanovič je opisala, kako so jo zaznamovale pravljice iz otroštva, zakaj je pripovedovanje drugačno od branja in kako nastajajo njene najbolj znane zgodbe.
Pripovedovalka pravljic, avtorica in knjižničarka Vesna Radovanovič je v oddaji Med nama na televiziji IDEA spregovorila o začetkih na Goričkem, delu z mladimi bralci, prekmurščini in ustvarjanju knjig za otroke.
Pravljice so jo spremljale že v otroštvu. V oddaji je povedala, da se je njena pot začela na Goričkem, kjer so ob ličkanju koruze odrasli pripovedovali zgodbe in peli. Prav ta zgodnja izkušnja jo je zaznamovala tako močno, da je poslušanje pravljic ostalo ena njenih najljubših izkušenj.
Pozneje jo je pri študiju posebej prevzelo pripovedovanje pravljice pri predmetu mladinske književnosti. Ko se je nato v Knjižnici Jožeta Mazovca odprla priložnost, se je sama javila, da bi prevzela pripovedovanje.
Ob tem je priznala, da sta bila prisotna tudi strah in trema, vendar je prav tam začela pot, po kateri hodi še danes.
Pripovedovanje ni isto kot branje in prav v tem je njegova moč
V pogovoru je posebej poudarila razliko med branjem in pripovedovanjem pravljic. Pri branju je v ospredju knjiga, pri pripovedovanju pa stik z občinstvom.
Po njenem je pri pripovedovanju ključna prav možnost, da pripovedovalec sproti zaznava odzive otrok in pripoved prilagaja njihovemu doživljanju.
»Če imaš to v sebi, si lahko dober pripovedovalec,« je povedala.
Ob tem je dodala, da se je tudi sama izobraževala na različnih delavnicah in tečajih v Sloveniji, medtem ko so se nekateri pripovedovalci izpopolnjevali tudi v Veliki Britaniji, kjer imajo za to posebne šole. Pripovedovanje pravljic je označila kot umetnost, ki jo moraš nositi v sebi, hkrati pa jo je mogoče tudi razvijati.
Prekmurščina kot del identitete in pripovedi
Velik del svojega dela posveča tudi ohranjanju jezika in dediščine. V Porabju sodeluje pri pripovedovalskih večerih za odrasle, kjer nastopajo v različnih narečjih.
Poudarila je, da ima jezik posebno vrednost: »Vsaka vas ima svoj glas.«
Ob tem je omenila tudi sodelovanje s Ferijem Lainščkom pri projektu Mislice, kjer je iskala arhetipe ljudskih pravljic. »Meni je bilo to delo zelo zanimivo,« je povedala in dodala, da so Mislice pozneje postale zelo priljubljene: »Te Mislice se še dandanes izposojajo v knjižnici.«
Od rožnatega avtobusa do Petelinčka in Krompirjevega sladoleda
V pogovoru je razkrila tudi ozadja nastanka svojih knjig. Prva zgodba je nastala po povabilu soboškega avtobusnega prometa, kjer so želeli pravljico o avtobusu.
Ker takšne zgodbe ni našla, jo je napisala sama. Tako se je rodila zgodbica o rožnatem avtobusu, kmalu zatem pa še Puhačka, navdahnjena z vožnjami po Goričkem iz njenega otroštva.
Pozneje so sledile še druge zgodbe, povezane s prevoznimi sredstvi, med njimi Dedkovo kolo, Belo jadro in Mavrični balon. Med bolj prepoznavnimi deli je danes tudi serija o Petelinčku, za katero je dejala, da se še dopolnjuje, a da upa, da bo zdaj »malo tam v svojem kurniku«.
Posebno zgodbo ima tudi knjiga Krompirjev sladoled. Zamisel zanjo je našla v starem zapisu, nato pa je doma dejansko preizkušala recepte za sladoled iz kuhanega krompirja in med obiski preverjala, kateri okus je najboljši. Recept z največ glasovi je nato vključila tudi v knjigo.
Mladi bralci se k knjigam vračajo, če jih zanje navdušimo
V pogovoru se je dotaknila tudi pomena branja v sodobnem času. Opozorila je, da digitalne vsebine pogosto odvračajo od knjig.
»V današnjem času, ko je branje potisnjeno na stran zaradi vseh teh aparatov, rabimo zmeraj večje potiske, da nas nekaj zanima,« je dejala. Kljub temu opaža spodbudne znake: »Vidim zelo veliko mladih staršev, ki prihajajo v knjižnico in si izposojajo slikanice.«
Po njenem mnenju se bralne navade ohranijo. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi srečanja z avtorji. »Avtorji smo tisti, ki res naredimo 'apetit' otroku, da pride,« je poudarila.
O oddaji Med nama …
Oddaja Med nama je na programu televizije IDEA vsako sredo, ob 18.30 in 20.15, s ponovitvami ob nedeljah, ob 18.00 in 20.00. Oddaje so dostopne tudi na YouTubu in Spotifyu.
Sogovornike poleg Benjamina Langnerja v oddaji gostijo še Samanta Gomboc, Miša Zečević in Uroš Maučec.
