FOTO: Kaj čaka kmetijstvo na Goričkem? Stroka in lokalna skupnost iščeta rešitve

| v Lokalno

Kmetijstvo na Goričkem med izzivi in priložnostmi.

V Kulturni dvorani v Šalovcih danes spremljamo strokovno konferenco z naslovom Izzivi razvoja kmetijstva na Goričkem, ki jo je organizira televizija IDEA, v sklopu projekta AgriNextGen - Kmetijstvo za prihodnje generacije skupaj z vsebinskim partnerjem, Kmetijsko gozdarskim zavodom Murska Sobota.

Dogodek je že v dopoldanskih urah pritegnil številne udeležence - od kmetov in strokovnjakov do predstavnikov institucij in vseh, ki jih zanima prihodnost kmetijstva na Goričkem.

Uvodoma je bilo poudarjeno, da Goričko ni zgolj prostor, temveč »pokrajina z dušo, je preplet narave, tradicije, dela in ljudi«, kjer kmetijstvo predstavlja več kot gospodarsko dejavnost – je način življenja, ki oblikuje identiteto območja.

Med pomembnimi gosti so Damjan Jerič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, Iztok Fartek, župan občine Šalovci, ter Franc Grobnik, predsednik KGZS, območne enote Murska Sobota.

Opozorila stroke: manj krav, več neizkoriščenih površin

Direktor zavoda Damjan Jerič v uvodnem nagovoru opozarja na resne trende v živinoreji. Po njegovih besedah je trenutno na Goričkem še okoli 1600 krav, vendar bi se lahko to število v naslednjih petih letih zmanjšalo na le še 800.

Ob tem izpostavlja tudi problem travinja: za krmo se uporablja le ena tretjina površin, preostanek pa ostaja neizkoriščen in se lahko začne zaraščati.

Kot pomemben povod za konferenco omenja tudi nedavno problematiko odkupa mleka, ki je prizadela 40 kmetij, ki so morale spremeniti način prodaje ali logistiko oddaje mleka.

Župan Fartek: v nekaterih vaseh ni več niti ene krave

Župan občine Šalovci Iztok Fartek opozarja na dolgoročne spremembe v prostoru in demografiji. Kot pravi, je stanje na terenu zaskrbljujoče: »Danes v petih vaseh nimamo nobene krave.«

Poudarja tudi pomen živinoreje za ohranjanje krajine: »Trava je, da jo živina poje«, ter opozarja na posledice opuščanja kmetovanja, kot sta zaraščanje in propadanje kulturne krajine.

Sledi pregled stanja kmetijstva na Goričkem

Po uvodnih nagovorih se konferenca nadaljuje s strokovnimi predstavitvami. Prvo predstavlja Aleš Horvat, ki podaja pregled in analizo stanja kmetijstva na Goričkem.

O stanju na področju živinoreje bodo spregovorili Karmen Jerič, Marjan Špur in Igor Horvat, ki bodo predstavili govedorejo in drobnico na Goričkem.

Sašo Sever bo predstavil področje reje prašičev in perutnine, medtem ko bo Boštjan Ferenčak govoril o poljedelstvu, travništvu, vrtnarstvu in ekološkem kmetijstvu. Pomembno vlogo v razvoju regije imajo tudi trajni nasadi, zato bosta Miran Torič in Janja Posl Korošec predstavila področje sadjarstva in vinogradništva.

O povezovanju kmetijstva z varstvom narave bo spregovoril predstavnik javnega zavoda Krajinski park Goričko, ki bo predstavil pogodbeno varstvo kot priložnost za kmete in naravo

Zaključni strokovni pogled v prihodnost bo podal Damjan Jerič, direktor soboškega kmetijskega zavoda, ki bo predstavil vizijo razvoja kmetijstva na Goričkem.

Po predavanjih bo sledila vodena razprava, kjer bodo udeleženci izmenjali mnenja, izpostavili ključne izzive iz prakse in predlagali možne rešitve za nadaljnji razvoj. 

Konferenca se bo zaključila z oblikovanjem skupnih usmeritev, ki lahko pomembno vplivajo na prihodnost kmetijstva v regiji.

Dogodek tako predstavlja pomembno priložnost za povezovanje, izmenjavo znanja in iskanje novih poti za trajnostni razvoj kmetijstva na Goričkem.

img_20260401_092723.jpg
img_20260401_100708.jpg
img_20260401_100720.jpg
img_20260401_100727.jpg
img_20260401_100737.jpg
img_20260401_100829.jpg
img_20260401_100924.jpg
img_20260401_101008.jpg
img_20260401_101025.jpg
img_20260401_101106.jpg
img_20260401_101633.jpg
img_20260401_101647.jpg
img_20260401_101644.jpg

Preberite še

Komentarji

sestra

Ge pa so bili predstavniki Krajinskoga parka Goričko? Največja rak rana razvoja na Goričkon bi tudi mogla stavek ali dva dodati. Kakši so plani s pejnezami iz državnoga proračuna recimo?

Komentarji

sestra

Ge pa so bili predstavniki Krajinskoga parka Goričko? Največja rak rana razvoja na Goričkon bi tudi mogla stavek ali dva dodati. Kakši so plani s pejnezami iz državnoga proračuna recimo?

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi