Nuša Pavlinjek Slavinec tudi o vodenju z zgledom: »Nikoli ne prelomimo obljub.«

Podjetno z Nušo Pavlinjek Slavinec. O prvi prekmurski multinacionalki, inovacijah in odgovornosti do okolja.

Nuša Pavlinjek Slavinec je v podjetniško okolje vstopila veliko prej, preden je formalno prevzela vodstveno vlogo. V podjetju je tako rekoč odraščala, danes pa soustvarja zgodbo Skupine Roto, ki je iz družinskega podjetja zrasla v mednarodno korporacijo z družbami in tovarnami na več trgih. Njena pot ni zgodba o enem samem prelomnem trenutku, temveč o postopnem prevzemanju odgovornosti, zaupanju v ekipo in ambiciji, da nasledstvo preraste v razvoj novih, prebojnih rešitev.

V ospredju njenega razmišljanja so dolgoročnost, inovacije in odgovornost do okolja, zaposlenih ter širše družbe. V pogovoru odpira teme zelenih tehnologij, krožnega gospodarstva, umetne inteligence, kadrov in vodenja z zgledom, ob tem pa večkrat poudari tudi nekaj, kar v slovenskem prostoru pogosto preslišimo: da imamo doma znanje, pogoje in ljudi, na katere smo lahko upravičeno ponosni. 

Podjetno z Nušo Pavlinjek Slavinec je zato tudi razmislek o tem, kako lahko podjetje iz lokalnega okolja samozavestno nastopa globalno, ne da bi pri tem izgubilo svoje vrednote.

Kako se spomnite trenutka, ko ste prvič nekako zares začutili, da boste stopili v vodstveno vlogo v podjetju?

»To ni bil zgolj en trenutek, temveč prehodno obdobje, saj sem v podjetju odraščala. Podjetniško okolje je bilo moje otroško igrišče; vsak dan po vrtcu ali šoli sem prihajala sem in rasla skupaj s podjetjem. Po študiju sem začela prevzemati vodstvene vloge in postopoma odgovornost za vedno nove funkcije.

Nato pridejo trenutki, ko začutiš, da si dovolj samostojen in odločen, da lahko stvari pelješ v pravo smer ter jih nadgrajuješ. Najlepši občutki pa so tisti, ko presežeš vlogo naslednika in začneš ustvarjati nekaj novega, prebojnega.

Danes smo velika korporacija; večkrat se pošalimo, da smo prva prekmurska multinacionalka. Vodim naša podjetja v Nemčiji, Franciji in Italiji, hčerinsko družbo pa imamo celo v Keniji. Skupaj obvladujemo dvajset družb in deset tovarn. Čeprav so določeni procesi že rutinski, nam vsak dan prinaša nove izzive.«

Sami ste dejali: prekmurska multinacionalka. Verjetno vas to pogosto sprašujejo, ampak kako pa usklajujete družinsko življenje in vrednote ter profesionalno, korporativno življenje?

»Ključno je, da so stvari skrbno načrtovane in organizirane. Pri tem pa je seveda odločilna prava ekipa – ljudje, ki jim lahko zaupaš in ki sami prihajajo s pobudami. Le skupaj smo močnejši, boljši in bolj inovativni. Izjemno sem ponosna na našo ekipo, tako v Sloveniji kot v tujini, saj se nanje lahko zanesem, hkrati pa vsi strmimo k istemu cilju.«

Velik del vašega poslovanja, vašega poslovnega modela temelji na razvoju novih izdelkov, novih tehnologij. To tudi pogosto poudarjate v intervjujih. Kateri so tisti razvojni modeli, ki trenutno najbolj spreminjajo prihodnost Skupine Roto? Torej, v katero smer jadrate?

»Zelene tehnologije so področje, kjer je Evropa zgled celemu svetu. V skupini Roto tukaj zasedamo vodilno vlogo, za kar so zaslužni predvsem naši razvojniki iz Pomurja. Ponosna sem na našo mlado in inovativno ekipo, ki razmišlja globalno ter razvija produkte, ki učinkovito delujejo v vseh okoljih – od Afrike do Norveške in Kanade.

Z velikim pričakovanjem zremo proti majskemu sejmu okoljskih tehnologij v Münchnu. Gre za največji tovrstni dogodek v Nemčiji, kjer bo svetovna javnost ponovno spoznala naše najnovejše prebojne rešitve. Te tehnologije neposredno vplivajo na kakovost našega bivanja; od njih je odvisno, ali bo naše okolje ostalo čisto in ali bomo v prihodnje še vedno lahko pili vodo iz pipe.«

Kako se vaše podjetje prilagaja trendom trajnosti, krožnemu gospodarstvu, krožni naravnanosti, tudi evropskim okoljskim regulativam? Omenili ste ta sejem, prišli bodo pogledat vaše izdelke. Torej, tukaj zagotovo narekujete tempo razvoja.

»V Skupini Roto naša strategija okoljskih tehnologij in krožnega gospodarstva temelji na treh ključnih stebrih. Prvi steber so rešitve za čisto vodo, kjer se osredotočamo na varčevanje s pitno vodo. Z našimi sistemi omogočamo učinkovito rabo deževnice, ki v gospodinjstvih in industriji nadomešča dragocene vodne vire. 

Drugo področje je elektromobilnost, predvsem v navtiki. Razvijamo izdelke, ki konvencionalna plovila na fosilna goriva nadomeščajo z okolju prijaznejšimi električnimi pogoni. Tretji, morda najpomembnejši steber, pa je krožno gospodarstvo in reciklaža polimerov, kjer orjemo ledino. 

Na ta dosežek smo izjemno ponosni – za mano stoji kanu, ki je bil nagrajen z najvišjim svetovnim odličjem. Kot prvi na svetu smo namreč izdelali kanu iz 100-odstotno reciklirane plastike. Danes je že 70 odstotkov vseh Roto izdelkov narejenih iz recikliranih materialov. Naš krog pa se tukaj ne sklene: vsak izdelek po končani življenjski dobi od kupcev sprejmemo nazaj, ga ponovno recikliramo in iz njega ustvarimo nov produkt.«

Na kakšne odzive naletijo taki produkti, take inovacije na globalnem trgu?

»Odzivi so izjemno pozitivni. Še posebej mlada generacija se močno zaveda pomena varovanja naravnih virov, hkrati pa naši polimeri vse pogosteje učinkovito nadomeščajo naravne materiale. Dober primer je čoln, ki smo ga razvili za kenijski trg. Ta nadomešča tradicionalna lesena plovila, za izdelavo katerih so v preteklosti krčili gozdove ob Viktorijinem jezeru. Ker so tam izviri reke Nil, ki je ključni vir za namakanje poljščin vse do Egipta, ima naša inovacija širši ekosistemski pomen. 

Z vidika varovanja okolja je matematika preprosta: več odpadne plastike ko zberemo, bolj čisto bo okolje, hkrati pa bomo imeli na voljo več kakovostnih sekundarnih surovin za nove izdelke.«

Omenili ste širitve na tuje trge. Katere lekcije ste se recimo vi naučili iz tega globalnega širjenja skupine?

»Najpomembnejša lekcija je spoznanje, da smo v Sloveniji pogosto preveč skromni in zmotno mislimo, da je drugje bolje. Ker imamo podjetja v tujini, lahko objektivno ocenim, da smo na mnogih področjih v prednosti. 

Na področju digitalizacije je Slovenija bistveno bolj napredna kot marsikatera velika evropska država – naj bo to hitrost in dostopnost interneta ali pa razpoložljivost vrhunske tehnološke opreme. Imamo izjemno kakovostno izobrazbeno strukturo in široko, interdisciplinarno znanje. Slovenci smo fleksibilni, kar je naša ključna prednost pri razvoju produktov, komunikaciji s kupci in zagotavljanju dolgoročnega zaupanja. Ponosni moramo biti tudi na čisto okolje in tehnološki nivo, ki ga dosegamo. 

Nenazadnje to dokazujejo naši ljudje; Slovenci, ki delajo v tujini, so pogosto uspešnejši od lokalnih kolegov prav zaradi širine znanja in delovnih navad, ki jih pridobijo doma. Te vrednote in naš način življenja moramo bolj spoštovati in aktivno negovati.«

Kako ste zadovoljni z bančnimi storitvami v Sloveniji? Nudijo banke dovolj podpore gospodarstvu, ko ta potrebuje to podporo?

»S slovenskim bančnim sektorjem imamo odlične izkušnje in tukaj moram naše banke zares pohvaliti. NLB je naš dolgoletni partner, ki nas aktivno spremlja pri razvoju in investicijah. Ker sodelujemo s številnimi bankami v državah, kjer imamo hčerinska podjetja, lahko potrdim, da je odzivnost v Sloveniji bistveno boljša.

Podobno kot na področju telekomunikacij, ki sem ga omenila prej, je tudi slovensko bančništvo na področju digitalizacije v samem vrhu. Imamo izjemno napredne storitve, predvsem pa so slovenske banke pripravljene na pravo partnerstvo. Ta osebna podpora in razumevanje potreb gospodarstva sta pri nas na precej višji ravni kot v tujini.«

V Sloveniji veliko govorimo tudi o pomanjkanju tehničnega znanja. Kako vam uspe privabiti in tudi zadržati talentirane inženirje, strokovnjake s svojega področja?

»V Pomurju in širše v Sloveniji se gospodarstvo ter izobraževalne ustanove zelo uspešno povezujejo. V Rotu vsako leto gostimo številne obiske srednješolcev in študentov, nudimo počitniško prakso in se povezujemo pri pripravi aplikativnih diplomskih in magistrskih nalog.

To je dragocena priložnost za obe strani: mladi spoznajo podjetniško okolje, kar jim pomaga pri načrtovanju kariere in izbiri poklica, podjetnikom pa ti stiki dajo jasen signal, kakšne generacije prihajajo. Tako lahko pravočasno prilagodimo delovna mesta in procese potrebam prihodnjih kadrov, kar je ključno za privabljanje in dolgoročno ohranjanje vrhunskih strokovnjakov.«

Ko sestavljate ekipe, katere kompetence ali pa morda osebnostne lastnosti iščete pri novih sodelavcih, pri bodočih zaposlenih?

»Vztrajnost in zanesljivost sta ključni lastnosti. Vendar univerzalnega profila ni, saj so si delovna mesta zelo različna. Temelj naše podjetniške kulture so skupne vrednote: medsebojno zaupanje, spodbujanje ter želja po rasti in nenehnih inovacijah. Pri zaposlenih nam je pomembno, da imajo potencial in željo po nenehnem razvoju svojih kompetenc.

V naši tovarni v Puconcih je povprečna starost zaposlenih okrog 36 let. To pomeni, da k nam prihajajo zelo mladi sodelavci, ki se socializirajo in strokovno oblikujejo znotraj naše ekipe. Ko mladi vidijo, da lahko odgovorna vodstvena mesta zasedejo že pri 26 ali 28 letih, so močno motivirani, da svojo kariero dolgoročno gradijo tukaj.

Poleg tega naša mednarodna prisotnost zaposlenim odpira vrata do dragocenih izkušenj v tujini znotraj Skupine Roto. Tistim, ki si želijo delati v Avstriji, Nemčiji ali kje drugje, to lahko omogočimo bodisi z zaposlitvijo v ROTO podjetjih v tujini bodisi z začasnim projektnim delom v tujini. Zelo radi v naše hčerinske družbe vključujemo tudi slovenske strokovnjake, ki že živijo v tujini; na primer naš direktor prodaje v Franciji je Prekmurec, rojen v Franciji, direktor marketinga v Nemčiji je pravtako slovenskih korenin, rojen v Berlinu. To ustvarja močno vez med našimi globalnimi enotami.«

Če govorimo o človeških virih, se dotaknimo še umetne inteligence, ki postavlja izzive na različnih področjih, zagotovo tudi pri vas. Kako daleč ste na poti vpeljevanja umetne inteligence v svoje proizvodne procese ali tudi sicer v optimizacijo dela?

»Ponosna sem, da smo bili med prvimi podjetji v Sloveniji, ki so začela uvajati umetno inteligenco in v te vsebine aktivno vključevati v delo zaposlenih. Že spomladi 2024, ob prvih pobudah ministrstva za prenos teh znanj v gospodarstvo, smo organizirali dvodnevno usposabljanje za zaposlene v Rotu. Čeprav so bila orodja UI takrat še v začetni fazi razvoja, smo prepoznali njihov potencial.

Danes umetno inteligenco uporabljamo v vseh funkcijah podjetja. V proizvodnji nam pomaga pri načrtovanju, optimizaciji procesov in prediktivnem vzdrževanju strojne opreme. Še dlje pa smo šli z integracijo v same produkte; naše čistilne naprave denimo uporabljajo strojno učenje za optimizacijo porabe električne energije in procesov čiščenja odpadne vode. Umetna inteligenca je postala naše vsakdanje orodje, ki je občutno povečalo produktivnost in kakovost našega dela.«

Je to ena izmed značilnosti Skupine Roto, da se znate prilagoditi, da ste zelo odzivni na to, kar se dogaja na trgu in tudi sicer?

»Digitalizacija poslovanja je že od nekdaj naša prioriteta, saj nam omogoča, da procese nenehno izboljšujemo, poenostavljamo in ustvarjamo boljše delovno okolje za zaposlene. Imamo izjemno kakovosten oddelek za IKT; prav po zaslugi mladih, tehnološko podkovanih kadrov je uvajanje novih rešitev in prilagajanje tržnim spremembam bistveno hitrejše ter učinkovitejše.«

Še vprašanje, ki ga radi postavimo v naši seriji intervjujev Podjetno. Če bi jutri prejeli milijon evrov dodatnega proračuna, kam bi ga strateško usmerili in zakaj?

»V Skupini Roto se z milijonskimi proračuni srečujemo dnevno, saj vsako leto investiramo znatna sredstva v razvoj novih izdelkov in tehnologij. Naš cilj je jasen: zagotoviti visoko-tehnološko in okolju prijazno proizvodnjo in razvijati produkte, ki aktivno varujejo okolje, denimo s čiščenjem odpadnih voda. Velik del sredstev namenjamo napredni tehnologiji recikliranja, ki nam omogoča, da sekundarnim materialom povrnemo prvotne lastnosti in tako dosegamo primerljivo kakovost kot pri uporabi originalnih polimerov.

Kot večina slovenskih zasebnih podjetij, dobiček reinvestiramo v nove tehnologije in produkte. Le tako lahko zagotovimo, da ohranimo vodilno pozicijo v panogi, hkrati pa v Sloveniji dolgoročno ohranjamo vrhunske rešitve in kakovostna delovna mesta.«

Kaj pri vas v praksi pomeni biti dober vodja, biti dober šef?

»V Skupini Roto stavimo na vodenje z zgledom, kar se nam dolgoročno vedno obrestuje. Kot lastniki in družinski člani smo operativno vpeti v vsakodnevno poslovanje, zato je ključno, da strast do podjetništva in naših produktov prenašamo na sodelavce z optimizmom in pozitivno energijo. Cilj je ustvariti okolje, kjer vsak zaposleni začuti, da soustvarja naš skupni uspeh.

To se najbolje pokaže ob obiskih naših poslovnih partnerjev. Prav danes nas je obiskala distributerka z Nove Zelandije. Ko s ponosom pove, kako uspešno na drugem koncu sveta prodaja Roto čistilne naprave in črpališča za odpadno vodo in želi našo sodelovanje še razširiti, se to zadovoljstvo hitro razširi po celotnem podjetju. Takrat nismo ponosni le lastniki, ampak tudi vsi sodelavci, ki so te produkte soustvarjali. To je tisti trenutek, ko vsi začutimo, da naše delo dejansko spreminja stvari na globalni ravni.«

Ste tudi prejemnica nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke. Kaj vam neka taka nagrada pomeni osebno? In seveda, kaj pove tudi o položaju slovenskega podjetništva? Kaj menite?

»Gospodarski oskar je brez dvoma najvišje priznanje, ki ga v Sloveniji lahko prejme podjetnik ali menedžer. Osebno sem izjemno počaščena, da sem nagrado prejela kot ženska in v tem življenjskem obdobju. To ni le odraz mojega dela, temveč uspeh celotne ekipe; je potrditev, da s svojo vizijo stopamo v pravo smer.

Hkrati je to priznanje slovenski javnosti sporoča, da naše okolje ceni prave podjetniške vrednote. Kot eden največjih izvoznikov v Sloveniji smo s tem dobili potrditev, da smo lahko zgled drugim. Nagrada dokazuje, da se slovensko podjetništvo razvija v smeri prodornosti in trajnosti, kar vliva optimizem celotnemu gospodarstvu.«

Koga boste izpostavili kot svojega mentorja, najpomembnejšega mentorja, svoj zgled? In kaj vas je recimo naučil, česar se ne da prebrati v podjetniških priročnikih?

»Prve korake podjetništva sem se naučila od svojih staršev. Mama mi je bila vedno izjemen zgled ženskega podjetništva, saj je bila zelo aktivna tudi v organizacijah, ki povezujejo podjetnice. Ne smem pa pozabiti na svojo babico; z dedkom sta pred več kot 75 leti začela našo obrtniško pot in prav ona je imela ključno vlogo v naši podjetniški družini.

Danes so podjetnice vse pomembnejši steber slovenskega gospodarstva, kar moramo znati ceniti. Opazim, da imajo ženske v Švici ali Avstriji pogosto težji položaj kot pri nas. Slovenke smo v mnogih poklicih enakovredne moškim – pa ne le v podjetništvu, temveč tudi v zdravstvu,  izobraževalnem sektorju itd. Imamo odprte poti do vseh poklicev in stopenj izobrazbe. Zelo sem vesela, da si lahko danes vsako dekle v Sloveniji izbere katerikoli poklic.«

Kaj so recimo tiste ključne osebne vrednote, ki vas vodijo pri vašem delu?

»Zame sta ključni vrednoti zanesljivost in zaupanje. Takšna sem do drugih in to pričakujem tudi od sodelavcev. Držanje dane besede in spoštovanje dogovorov je univerzalna valuta, ne glede na panogo ali del sveta, v katerem posluješ. Zato nikoli ne prelomimo obljube, vedno strmimo k 'win-win' rešitvam, kjer s konsenzom najdemo pot, ki je zmagovita za vse vpletene – naj bodo to poslovni partnerji, zaposleni ali širše okolje. Le na takšnih temeljih lahko gradiš dolgoročno in uspešno sodelovanje.«

Kako skrbite za svoje duševno zdravje, za fizično kondicijo? Kako lovite ravnotežje?

»Življenje podjetnika je izjemno dinamično, zato so tudi moji dnevi zunaj podjetja zelo pestri. Najlepše je, ko lahko hobije prepleteš s poslovnim svetom in ko poslovni partnerji postanejo osebni prijatelji. Ko se ti svetovi prepletajo, ni več ostrih ločnic in se lahko sprostiš tudi med delom. V težkih trenutkih lažje najdeš ravnovesje, saj veš, da je vsaka težava rešljiva, in stvari ne jemlješ preveč osebno.«

Kaj bi nek mladi podjetnik moral razumeti o podjetništvu, pa tega ne bo izvedel v šoli ali pa mu nihče ne bo povedal?

»Mladi podjetnik ali pa vsakdo, ki je del podjetja, mora razumeti pomen družbene odgovornosti. Stvari največkrat ni primerno gledati kratkoročno skozi prizmo trenutne koristi ali višine dohodka. Pomembno je vprašanje: 'Kaj moje delo pomeni za ljudi okoli mene, za družbo in okolje?' Nekaj o tem nas naučijo že v šoli, a pravi pomen spoznaš šele med kariero, ko se ozreš nazaj in vidiš svoj odtis v okolju. Zato dostikrat poudarjam tri vrednote: odgovornost, dolgoročnost in širino. To so tiste lastnosti, ki nas odlikujejo.«

Kako bi si vi želeli, da vas opisujejo mogoče čez leta vaše vodenje, vaš odtis v podjetju? Kako se vas naj spominjajo?

»Želim si, da bi bili Slovenci in Pomurci ponosni na svoje zgodbe o uspehu in na čudovito naravo, ki nas obdaja. V Sloveniji uživamo izjemno kakovost življenja, česar se pogosto zavemo šele skozi oči tujcev. Naj ponazorim z anekdoto: podpredsednik ameriške multinacionalke mi je nekoč rekel: 'Ko bom velik, se bom zaposlil v Rotu.' Takrat nisem povsem razumela, kaj ima v mislih, a čez čas me je poklical in danes je že deset let uspešen direktor podjetja Roto UK v Veliki Britaniji.

Zanimivo je, da v Angliji živi 'po slovensko'. Dela od sedmih do treh, popoldneve pa preživlja z družino, na športu ali na vrtu. Te stvari so nam samoumevne, dokler ne vidiš realnosti drugje – na primer v Franciji, kjer so otroci v šoli do šestih zvečer, kjer so stavke učiteljev stalnica ali kjer otroci zaradi varnosti ne morejo sami v šolo. Ko se zaveš, da v Sloveniji teh skrbi nimamo, ugotoviš, kako srečni smo lahko.«

Podjetno omogočajo: Riko, NLB in Avant2Go.