Poletje 2026 se bo zapisalo v zgodovino kot najtoplejše doslej, Pomurje pa je bilo med najbolj prizadetimi območji v državi. Na nekaterih njivah je škoda dosegla do 80 ali celo 90 odstotkov pridelka, Mura pa je dosegla rekordno nizek pretok.
Poletje 2026 se bo zapisalo v zgodovino kot najtoplejše doslej, zaznamovali pa so ga dolgotrajni vročinski valovi, suša in rekordno visoke temperature voda. Za Pomurje je bil ta poletni udarec posebej boleč - regija, ki jo pogosto imenujejo
žitnico Slovenije, je bila med najbolj prizadetimi v vsej državi.
Suša se je začela že pozimi
Suša se je v Pomurju pravzaprav začela že oktobra lani in trajala vse do letošnjega aprila. V tem času je padlo zelo malo dežja in snega, zimska suša pa je bila zelo slaba popotnica za poljedelce.
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje opozarjajo, da letošnja suša ni nastala šele v zadnjih tednih. Pomanjkanje vode se je pojavljalo že spomladi. Po prehodnem izboljšanju so junijski vročinski valovi razmere ponovno zaostrili, poletje pa je primanjkljaj vode še povečalo.
Agrometeorologinja Andreja Sušnik je opozorila, da je imela letošnja poletna suša zametke že v zgodnjem spomladanskem obdobju:
»O prvih znakih suše v površinskem sloju so pravzaprav govorili že januarja zaradi slabe zimske zaloge.«
Rekordno vroče poletje v Sloveniji
Letošnje poletje je bilo v Sloveniji rekordno vroče - glede na dolgoletno povprečje od leta 1991 do 2020 je bilo za približno 2,8 stopinje Celzija toplejše in s tem nekoliko toplejše od prej rekordno vročih poletij 2003 in 2024, je v analizi ugotovil klimatolog Gregor Vertačnik.
Poletje sta najbolj zaznamovala dva izrazito dolga vročinska valova. Prvi je bil konec junija, ko so vremenoslovci 29. junija izmerili nov slovenski rekord za junij - v Podnanosu je bilo 38,7 stopinje Celzija. V drugi polovici julija je sledila malo izrazitejša ohladitev, a se je hitro začel nov vročinski val, ki je bil najmočnejši v tem poletju in je trajal do sredine avgusta.
Avgust je bil z odklonom 3,7 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem najtoplejši avgust in absolutno najtoplejši mesec od začetka primerljivih meritev v Sloveniji, to je od leta 1950.
Sonce je v Sloveniji sijalo kar 880 ur, s čimer je bilo letošnje poletje najbolj sončno po letu 1960.
Padavin le polovica - na vzhodu še manj
Meteorološka pomlad 2026 je po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje prinesla 71 odstotkov običajnih padavin glede na obdobje 1991–2020 in je bila sedma najbolj suha po letu 1950. Julija je na ravni države padlo le 49 odstotkov običajnih padavin, kar ga uvršča med štiri najmanj namočene julije po letu 1950.
Na ravni države je kazalnik višine padavin znašal le 72 odstotkov dolgoletnega povprečja. To pomeni, da je bilo v Sloveniji približno 28 odstotkov manj padavin kot običajno. Razlike med posameznimi deli države so bile sicer precejšnje - skoraj povsod je bilo padavin manj od povprečja, najbolj pa je njihovo pomanjkanje izstopalo v jugovzhodni Sloveniji.
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je v zadnjem mesecu v večjem delu države padla le približno petina do polovica količine dežja, ki je običajna za ta del leta. Na nekaterih območjih, zlasti na jugovzhodu države, med zadnjim vročinskim valom omembe vrednih padavin sploh ni bilo.
Pomurje med najbolj prizadetimi - Mura z rekordno nizkim pretokom
Po Sušomeru Agencije Republike Slovenije za okolje je izjemna suša v površinskem sloju tal med drugim vztrajala v Pomurju. Težave so se kazale tudi pri podzemnih vodah in vodnatosti rek.
Za Pomurje je ostajala kombinacija neugodna: izjemna suša v površinskem sloju tal, zelo sušne razmere podzemne vode in Mura, ki je ostajala najmanj vodnata za ta čas.
Na nekaterih rekah v Pomurju so izmerili temperature, ki so presegle 31 stopinj Celzija - absolutni temperaturni rekordi za tamkajšnje vodotoke. Na Muri so izmerili rekordno nizek pretok v juliju, podobno tudi na reki Dravi.
Slovenske reke so imele večinoma malo in ustaljeno vodnatost. Nizkovodne razmere so na Agenciji Republike Slovenije za okolje beležili na približno 25 odstotkih vodomernih postaj, na okoli desetih odstotkih merilnih mest pa so bile razmere izredno nizkovodne.
Na poljih nepopravljiva škoda
Na številnih koruznih njivah so bile rastline močno porjavele in posušene. Listi so bili zviti, na posameznih rastlinah je ostalo le še nekaj zelenih delov. Takšna koruza je bila na prvi pogled bolj podobna posevku ob koncu rastne sezone kot pa koruzi sredi avgusta.
Zaradi suše je bilo poškodovanih od 50 do 90 odstotkov koruze, prizadete so bile oljne buče in krompir, velika škoda je nastala na vrtninah, strniščni dosevki pa zaradi suhe zemlje niti niso vzklili.
Razlike med posameznimi območji so bile velike, največ težav so imeli kmetje na zemljiščih, kjer tla zaradi svoje sestave slabo zadržujejo vodo. Na nekaterih prodnatih območjih je bil pridelek zaradi suše manjši celo za okoli 80 odstotkov.
Kmetom težave je povzročalo tudi dejstvo, da namakanje ni bilo povsod mogoče. Ob dolgotrajnem pomanjkanju padavin je namreč postajala omejena tudi razpoložljivost vode.
Pomurje je letos močno prizadela suša, njene posledice pa niso bile vidne le na poljih in travnikih, temveč tudi v naravi. Iz Društva za zaščito živali Pomurja so delili opozorilo pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, da se je vse več mladih štorkelj znašlo v stiski.
Zakaj dež ni pomagal
Agrometeorologinja Andreja Sušnik je pojasnila, da je v najbolj vročih dneh z enega kvadratnega metra površine izhlapelo od pet do šest litrov vode na dan. Zato je lahko tudi razmeroma spodobna količina dežja le začasno ublažila pomanjkanje.
Za resnejše izboljšanje bi po ocenah Agencije Republike Slovenije za okolje potrebovali več kot 100 milimetrov dežja, pri čemer je bilo pomembno tudi, kako bi ta padel. Za izsušena tla bi bilo bistveno koristneje več dni enakomernega deževja kot pa kratkotrajni močni nalivi. Ob nalivih voda po trdih in suhih tleh namreč hitro odteče, še preden prodre globlje v zemljo.
Najhujša kmetijska suša od leta 2000
Agrometeorologinja Andreja Sušnik je opozorila, da bo letošnja suša po intenzivnosti izjemna. Kot je dodala, je bila od leta 2000 kar osemkrat suša tako huda, da je država razglasila naravno nesrečo, tokratna pa bo najobsežnejša in najintenzivnejša, kar se izraža tudi v gospodarski škodi v kmetijstvu.
Po prvih ocenah je suša prizadela celotno državo. Med najbolj prizadetimi območji so Pomurje, Podravje, Primorska ter Dolenjska s Spodnjim Posavjem. Pri posameznih kulturah je bila škoda ocenjena tudi na do 90 odstotkov. Največ posledic je bilo zaznati na travinju in krmnih rastlinah, koruzi, krompirju, zelenjadnicah ter drugih poljščinah.
Olajšana prijava višje sile za kmete
Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo navodila za uveljavljanje višje sile zaradi suše v letu 2026. Ena ključnih novosti je, da upravičencem ob prijavi višje sile ne bo treba posebej dokazovati nastanka suše.
Obstoj suše se bo ugotavljal na podlagi uradnih podatkov in evidenc Agencije Republike Slovenije za okolje. Tudi posledice suše na kmetijskih površinah bo Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja praviloma ugotavljala po uradni dolžnosti. S tem želi država poenostaviti postopke za prizadete kmete in zmanjšati administrativna bremena.
Drugače bo pri uveljavljanju vpliva suše na živali - v teh primerih bodo morali upravičenci predložiti izpolnjen obrazec za prijavo višje sile.
Kaj prinaša jesen
Za izboljšanje nizkovodnih razmer v podzemnih vodah bi potrebovali precej več padavin, ki bi morale pasti v daljšem časovnem obdobju. Na plitvih vodonosnikih v vzhodni Sloveniji bi potrebovali okrog 40 milimetrov padavin, po ocenah pa bi jesensko deževje lahko dvignilo ravni podzemnih voda na običajno raven nekje do konca tega leta, če bo deževje takšno, kot je običajno za jesen.
Po trenutnih napovedih prav tako ni pričakovati izrazitejšega obdobja tako imenovanega indijanskega poletja na začetku jeseni. Prve dolgoročnejše napovedi nakazujejo nadpovprečno toplo zimo.
