Škof Janez Kozinc je pojasnil pomen krizmene maše, simboliko olj in globoko sporočilo velikonočnega tridnevja.
Velikonočno tridnevje se začenja z velikim četrtkom, ki v katoliški tradiciji predstavlja uvod v najpomembnejše praznovanje v letu.
Škof Škofije Murska Sobota Janez Kozinc je ob tem pojasnil pomen posameznih dni in njihovo simboliko.
Krizmena maša kot začetek tridnevja in simbolika olja
Velikonočno tridnevje se začne s krizmeno mašo, ki je na veliki četrtek zjutraj. Gre za posebno bogoslužje, pri katerem se blagoslovijo sveta olja.
Kozinc je pojasnil, da je to sicer običajna maša, vendar z dodatnim pomenom. »Pri tej maši blagoslovimo bolniško krstno olje in krizmo posvetimo,« je povedal.
Ob tem se zberejo tudi duhovniki, ki obnovijo obljube, dane ob posvečenju. Poseben pomen imajo tudi olja, ki simbolizirajo Kristusovo daritev. »Gre za eno stisko, da se bo nekaj prelomilo, nekaj stisnilo in priteklo nekaj odrešenjskega na ta svet.«
Veliki četrtek kot zapoved ljubezni in darovanja
Večerni obredi velikega četrtka nas vodijo k zadnji večerji, kjer Jezus postavi zapoved ljubezni. Ta ni zgolj beseda, ampak dejanje.
»Glejte, to delajte, to vas bo izpolnilo, tako boste postali veliki, tako boste uresničili svoje življenje,« je poudaril.
Po njegovih besedah Kristus pokaže drugačno pot, ki ni usmerjena v dokazovanje ali uspeh, temveč v darovanje. Evharistija in obred umivanja nog izražata brezpogojno ljubezen do vseh ljudi.
Veliki petek kot skrivnost brezpogojne ljubezni
Veliki petek prinaša poglobljeno razmišljanje o Kristusovi daritvi. Škof poudarja, da ne gre za moralno obsojanje človeka, temveč za razumevanje ljubezni.
»Tako zelo vas imam rad,« je izpostavil kot bistvo sporočila križa.
Ob tem je opozoril, da Kristus nikogar ne obsodi, temveč odpušča. »To je skrivnost velikega petka, kako nas Bog ima rad, da tam prelije svojo kri za nas,« je pojasnil.
Velika sobota in vigilija kot oznanilo upanja
Velika sobota prinaša tišino in premišljevanje ob grobu, vendar ta ni končna postaja. Po besedah Kozinca Kristus deluje tudi v grobu.
Vrhunec praznovanja nastopi pri velikonočni vigiliji, ko se oznani vstajenje. »Vesela novica je, grob je prazen,« je dejal.
Ob tem je poudaril pomen medsebojnih odnosov in odpuščanja. »Lepo je s tabo živeti, lepo je, da si,« je dodal.
Manj duhovnikov pomeni prilagoditve pri blagoslovih
Pomanjkanje duhovnikov vpliva tudi na organizacijo velikonočnih obredov. Blagoslovi jedi ne bodo potekali na vseh lokacijah kot nekoč.
Kozinc je pojasnil, da bodo blagoslovi predvsem v cerkvah, verniki pa se bodo prilagodili urnikom. »Bodo pogledali na splet, kje je blagoslov, in bodo šli, kadar jim bo ura najbolj ustrezala,« je povedal.
Kljub spremembam ostaja bistvo praznika enako. Velika noč tako ostaja čas upanja, ljubezni in novega začetka.
