Razširjenost drog ostaja nižja od državnega povprečja vendar naraščata dostopnost in uporaba sintetičnih snovi.
V Murski Soboti in okolici se slika na področju prepovedanih drog spreminja. Klasične droge, kot so kokain, heroin in marihuana, ostajajo prisotne, vendar jih vse pogosteje dopolnjujejo nove, sintetične substance, ki so pogosto še nevarnejše in težje predvidljive.
Policija in druge pristojne službe zaznavajo porast teh novih oblik drog, zlasti sintetičnih kanabinoidov, ki se pojavljajo tudi na lokalni ravni.
Dogajanje na področju drog v mestu ni osamljeno, temveč stalno. Posredovanja policije in reševalnih služb so po poročanju pogosta, skoraj na tedenski ravni, kar kaže na razširjenost problematike in njeno prisotnost v vsakdanjem življenju mesta.
Ob tem se pojavljajo tudi opozorila o nepredvidljivih učinkih novih drog, ki lahko predstavljajo dodatno tveganje za uporabnike.
Kot eno izmed bolj izpostavljenih območij se omenja središče Murske Sobote, zlasti park v bližini knjižnice, kjer naj bi se zadrževali posamezniki, povezani z uporabo drog.
Prav tam se kažejo tudi širši družbeni vidiki problema, ki presegajo zgolj vprašanje prepovedanih substanc in odpirajo vprašanja varnosti, zdravja ter odziva skupnosti.
Večja dostopnost drog in porast prodaje preko pošte in spleta
Novinarska vprašanja glede stanja na področju drog, števila uporabnikov, primerjave z drugimi regijami in katere droge so najbolj prisotne, smo naslovili na metadonsko ambulanto Zdravstvenega doma Murska Sobota.
Odgovorili so, da je v Pomurju vsaj enkrat v življenju, katero izmed prepovedanih drog uporabilo 13,6 odstotka prebivalcev v starosti od 15 do 74 let.
Kljub temu da je razširjenost drog v Pomurju pod slovenskim povprečjem, se regija sooča s specifičnimi izzivi, predvsem s pomanjkanjem nizkopražnih programov in dnevnih centrov, ki v večjih urbanih središčih po državi že predstavljajo uveljavljeno stalnico.
V zadnjih letih zaznavamo predvsem večjo dostopnost drog. Podatki Policijske uprave Murska Sobota za leto 2024 kažejo na porast prodaje preko pošte, spleta in tako imenovanega 'dark weba'. Nacionalni podatki kažejo, da se je odstotek prebivalcev, ki so že kdaj uporabili drogo, od leta 2012 pomembno zvišal v skoraj vseh starostnih skupinah.
Nekemične zasvojenosti, nove snovi in demografski premik
Razširjenost večine drog je v Pomurju pod slovenskim povprečjem, razen pri heroinu, kjer je uporaba malenkost višja od ravni države.
»Pomurje je tudi edina regija v Sloveniji, ki še nima vzpostavljene dnevne svetovalnice oziroma dnevnega centra za uporabnike drog, kar omejuje dostopnost storitev,« opozarjajo v zdravstvenem domu.
Najbolj zaznavne spremembe v zadnjih petih letih so:
- »Nekemične zasvojenosti: Močan porast težav, povezanih z rabo zaslonskih tehnologij, spletnih iger in socialnih omrežij, predvsem pri mladih.
- Nove snovi: Razširjena raba tobaka, prepojenega s sintetičnim kanabinoidom ADB-BUTINACA.
- Demografski premik: Največji porast uporabe drog na nacionalni ravni beležimo v starostni skupini od 35 do 44 let.«
Struktura uporabe drog kaže na prevlado konoplje in porast novih snovi
Najpogosteje uporabljena prepovedana droga v Pomurju ostaja konoplja, ki jo je uporabilo 13,5 odstotka prebivalcev. Sledijo stimulativne droge, kot so ekstazi, amfetamin in kokain, medtem ko heroin dosega 0,6 odstotka, kar je nad državnim povprečjem.
Uporaba konoplje je posebej razširjena med mladimi. Vsaj enkrat v življenju jo je uporabil približno vsak sedmi 15-letnik, med 17-letniki pa že vsak tretji. Skoraj polovica mladostnikov meni, da bi do konoplje lahko prišla zelo zlahka v 24 urah, kar kaže na visoko dostopnost.
Strokovnjaki ob tem zaznavajo tudi pojav novih psihoaktivnih snovi. Poleg sintetičnih kanabinoidov mladi poročajo o uporabi amfetaminov, LSD-ja in drugih novih substanc, kar kaže na širjenje trga in raznolikost ponudbe.
Spremembe v zadnjih letih segajo tudi na področje nekemičnih zasvojenosti
V zadnjih petih letih so opazne tudi širše spremembe. Poleg drog narašča število težav, povezanih z zaslonskimi tehnologijami, spletnimi igrami in družbenimi omrežji, predvsem med mladimi.
Na nacionalni ravni se hkrati spreminja tudi demografska slika uporabnikov. Največji porast uporabe drog beležijo v starostni skupini od 35 do 44 let, kar kaže, da problematika ni več omejena zgolj na mlajše generacije.
V programih substitucijske terapije, ki vključujejo zdravljenje z metadonom in buprenorfinom, prevladujejo moški, ki predstavljajo približno 77 odstotkov vseh vključenih. V zadnjih letih se po opažanjih strokovnjakov slabša tudi socialno-ekonomski položaj uporabnikov.
Pogosto gre za osebe z neurejenim zaposlitvenim statusom in nizkim socialnim položajem, ki poleg zdravstvene obravnave potrebujejo tudi pomoč pri vključevanju v družbo in iskanju zaposlitve. Problem tako presega zgolj zdravstveni vidik in odpira širša socialna vprašanja.
Starost prvega stika z drogami ostaja razmeroma nizka. Pri alkoholu in tobaku se prvi stik pogosto zgodi že pri 13 letih ali prej, pri prepovedanih drogah, predvsem konoplji, pa okoli 15. leta, pri čemer se delež uporabnikov s starostjo hitro povečuje.
Dostop do pomoči ostaja omejen, čakalne dobe so odvisne od nujnosti
Dostopnost storitev v Pomurju je v primerjavi z večjimi mesti slabša. Ker regija nima dnevnega centra, se trudijo uporabnike obravnavati čim hitreje, vendar so prve obravnave in specialistična svetovanja lahko podvržena čakalnim dobam, odvisno od nujnosti primera.
Uspešnost zdravljenja spremljajo s standardiziranimi kazalniki, ki vključujejo trajanje vključenosti v program, zmanjšanje uporabe drog, izboljšanje zdravstvenega stanja in socialno vključenost. Pomemben uspeh predstavlja že stabilizacija pacienta, ki omogoča prehod iz nestabilnega življenjskega okolja v urejeno zdravljenje.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da Pomurje nujno potrebuje vzpostavitev dnevnega centra oziroma svetovalnice za mlade in njihove starše. Takšne storitve so v drugih delih države že uveljavljene, v Pomurju pa še vedno manjkajo.
