Januarja in februarja 2014 je Slovenijo zajel eden najhujših žledolomov v zgodovini. Medtem ko je ledeni oklep opustošil gozdove in infrastrukturo po večjem delu države, je Prekmurje ostalo med redkimi območji, ki jih ujma ni neposredno prizadela.
Januarja in februarja 2014 je Slovenijo zajel eden najhujših žledolomov v zgodovini. Medtem ko je ledeni oklep opustošil gozdove in infrastrukturo po večjem delu države, je Prekmurje ostalo med redkimi območji, ki jih ujma ni neposredno prizadela. Sanacija posledic je potekala skozi vse leto 2015.
Ujma zgodovinskih razsežnosti
Žledolom je vztrajal od 31. januarja do 12. februarja 2014 in povzročil ogromno škode zlasti v gozdovih, na elektroenergetskem omrežju in prometni infrastrukturi. Zaradi poškodb na električnem omrežju je brez električnega toka ostalo okoli 250.000 ljudi, žledolomi pa so povzročili zaprtje številnih cest po državi. Agencija za okolje je za celotno Slovenijo razglasila rdeči alarm.
Skupna cena škode je znašala 429 milijonov evrov, skoraj polovica škode pa je nastala v gozdovih in na gozdnih cestah. Marsikje so po žledu zazijale velike površine uničenih dreves, prej gozdnata pokrajina je ponekod spominjala na apokalipso – popolnoma obnoviti je bilo treba okoli 30.000 hektarjev gozda.
Prekmurje med redkimi nepoškodovanimi območji
Žled je prizadel celotno Slovenijo razen Prekmurja in Primorske. To ni naključje – meteorološke evidence kažejo, da se je na večini slovenskega ozemlja v obdobju med letoma 1961 in 2014 žled pojavljal v povprečju na tri leta ali pogosteje, izjema pa so Kras, Zgornja Štajerska in Prekmurje, kjer je bil žled redek pojav.
Ravninska lega Pomurja, ki leži stran od dinarskega gorstva in višjih predelov, ga varuje pred pogoji, ki žled povzročajo. Žled je namreč najpogostejši v hribih dinarskega gorstva in ne seže do vrhov gora – najbolj izrazit je v pasu višin od 400 do 1000 metrov.
Sanacija in nevarnost lubadarja v letu 2015
Kljub temu, da Prekmurje ni bilo neposredno prizadeto, je žledolom posredno vplival tudi na pomursko gozdarstvo. Med posledicami ujme je bila namnožitev podlubnikov od leta 2015 do 2018, kar je še povečalo škodo. Zaradi žledoloma je bilo treba posekati kar šest milijonov kubičnih metrov poškodovanih dreves, nato pa še približno toliko zaradi podlubnika.
Od žleda poškodovano drevje je treba čim prej odstraniti iz gozda, da se ne razvijejo škodljivci. Najbolj so ogroženi iglavci, predvsem smreka, saj lahko žledolomu v naslednjih letih sledi izbruh lubadarja, če poškodovanih dreves ne odstranimo dovolj hitro.
Prostovoljci iz Prekmurja pri obnovi
Tudi Prekmurci so prispevali k obnovi gozdov po ujmi. Projekt pogozdovanja je nastal kot odziv na katastrofalen žledolom in je potekal v sodelovanju z Zavodom za gozdove RS. Namen je bil ponovno pogozditi tiste dele poškodovanega gozda, kjer po naravni poti to ni mogoče. Prostovoljci so zbrali sredstva in posadili 50.000 sadik na skupno 23 lokacijah po Sloveniji ter tako obnovili okoli 50 hektarjev gozdov.
Po tej ujmi je državni zbor sprejel dopolnilo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in s tem žled uvrstil med naravne nesreče. V prihodnosti klimatologi napovedujejo, da naj bi se s podnebnimi spremembami pogostost ekstremnih vremenskih pojavov, kot je žled, še povečala.
